V projekt »Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo« smo vstopili pri predmetu psihologija v 2. letniku ter kot področje umetnosti izbrali uprizoritveno umetnost, kjer smo sodelovali s štirimi tedanjimi umetniki Gledališča Ane Monro. Že sam naslov Psihologija malo drugače pove, da smo se obravnave učne snovi lotili drugače, predvsem pa izvirno, umirjeno, poglobljeno, celostno z dijakovo aktivno udeležbo in uporabno. Razvijali smo kulturo predmeta psihologija z umetnostjo in znotraj tega mladostnikom želeli bolj sistematično ponuditi izkušnjo, da se srečajo z umetnostjo tako preko lastne izkušnje in neposrednega stika z umetniki pri pouku psihologije kot tudi z kulturnimi ustanovami v okolju, ki naslavljajo psihološko vsebino.

 

Uprizoritveno umetnost, sodelovanje z igralci gledališča Ane Monro, smo v projektu dopolnili z dragocenim drobcem književne in likovne umetnosti. V sodelovanju s Koroško Galerijo likovnih umetnosti Slovenj Gradec smo v Slovenj Gradcu gostili slikarja Hamje Ahsana, ki se je tedaj mudil v Sloveniji, saj je na odprtju 33. grafičnega bienala prejel veliko nagrado. Za dijake, profesorje šole, sodelavce iz Galerije in zunanje goste je izvedel predavanje z naslovom  Država sramežljivih po knjigi omenjenega avtorja: Shy radicals: the antisystemic politics of the militant introvert. Doživeli smo ganljivo predavanju introvertne, pogumne osebe, ki skozi življenjske zgodbe opozarja na potrebo po spoštovanju manjšin, znanju in vrednosti sramežljivih ljudi, ki prepogosto ostanejo spregledani in so zaničevani. Skozi različne primere nas je nagovarjal, da šibkosti in tenkočutnosti ljudi ne gre kamenjati, temveč sočloveku ponuditi roko in prijaznost. Imeli smo priložnost razmišljati tudi o nemiru in strahu, ki se prepogosto kompenzirata v vladanju, moči, pretiranemu iskanju dražljajev, odmaknjenosti od sebe in nepristni ekstrovertiranosti. Slikar in avtor knjige nam je ponudil priložnost, da so se v nas lahko vzbudila različna razmišljanja o sebi, svetu, sodelovanju z drugimi, stereotipih in predsodkih, skrbi za duševno zdravje, obrambnih mehanizmih, vrednotah, manjšinah, ranljivosti in srčnosti, skromnosti, notranjem miru, vladavini v državi, samopodobi, asertivnosti in še čem.

 

Po vsakem srečanju dijakov z umetniki sta sledili dve uri pouka psihologije, kjer s(m)o z dijaki poiskali glavna psihološka spoznanja in izkušnje o sebi in svetu, ki so jih doživeli ob umetniških izkušnjah. Dijakom sem vselej tudi pokazala, kako se njihova spoznanja in aktivnosti umetnikov povezujejo z našimi tremi izhodiščnimi vprašanji (Kaj je sreča in kaj me osrečuje?, Kako doseči mir v sebi? in Kako doseči mir v državi?).

 

 

Ker so bile aktivnosti številne in raznolike ter so dobro sledile učnemu načrtu ter trem izhodiščnim vprašanjem, je sodelovanje v projektu mladostnikom omogočalo na izviren način zasnovano in kakovostno doseganje raznolikih vsebinskih ciljev pri predmetu psihologija. Ti so bili: razvijati zmožnost samorefleksije ter spreminjanja samega sebe in svojega ravnanja; spoznavati temeljne psihološke pojme in zakonitosti, povezane z aktivnostjo (stres, zadovoljstvo z življenjem, sreča, duševno zdravje, osebnostna čvrstost, eustres, relaksacijske tehnike, introvertiranost, ekstravertnost, osebnostne lastnosti, nebesedna komunikacija, čustva, postavljanje ciljev, motivacijske naravnanosti, asertivnost, samopodoba, stereotipi in predsodki, prosocialno vedenje, vrednote, potrebe idr.); povezovati teoretična psihološka spoznanja z vsakodnevnimi izkušnjami in situacijami; razvijati spretnosti v medosebnih odnosih, se učiti učinkovitega sporazumevanja, sodelova­nja ter kakovostnih in odgovornih odnosov; razvijati zavest o različnih načinih ohranjanja psihičnega blagostanja posameznika in se jih učiti uporabljati; razumeti učne snovi in uporabiti spoznanja v lastnem življenju, krepiti zanimanje za učno snov in razvoj lastne ustvarjalnosti.