”VES SVET JE ODER …”

9. 5. 2019-12. 5.2019

Zgodba tega projektnega tedna se je pričela seveda že precej pred odhodom v London, saj smo se nanj vsebinsko pripravljali  v šoli pri urah slovenščine in angleščine. Naš cilj je bil preplesti Shakespearjevo gledališče z modernim in začutiti preplet starega z novim, kar London ponuja na vsakem koraku.

Prvo londonsko jutro smo pričeli s tipičnim angleškim zajtrkom, nato pa je bil naš cilj Globe Theatre. Po vodenem ogledu tega slavnega gledališča nas je igralec Adam, ki dela tam že 20 let,  popeljal v zakulisje odrskih vaj, temu pa je sledila gledališka delavnica, s katero  nam je pričaral nepozabno igralsko in jezikovno izkušnjo. V eni uri nas je na sproščen način popeljal v svet gledališkega jezika, kjer smo se z navdušenjem še sami poskusili v igranju odlomka iz drame Romeo in Julija.

Na svojih poteh smo ves čas občudovali znamenitosti Londona, ki jim daje še večji čar njegov moderni utrip. Šli smo čez Millenium Bridge do katedrale sv. Pavla, pa na Picadilly, si vzeli čas, da smo začutili utrip velemesta, in nato obiskali Natural History in Science Museum.

Bogata doživetja smo zvečer zaključili v Her Majesty Theatre, kjer smo si ogledali muzikal Fantom iz opere. Dan je bil popoln.

Naslednji dopoldan smo preživeli v četri Camden Town, ki je domovanje alternativne scene. Popoldan smo v British Museum občudovali bogastva starodavnih kultur, pot pa smo nadaljevali mimo Buchkingamske palače, kjer smo ujeli menjavo straže, in naprej do Westminster Abbey. Zvečer je sledil vzpon na Shard, najvišjo zgradbo v Evropi, kjer smo občudovali pogled na večerni London.

Zadnji dan smo se sprehodili do Tower of London in po Tower Bridge do vojaške ladje HMS Belfast, dopoldan smo preživeli v skladu z lastnimi interesi.

Raznolik nabor ogledanega in doživetega nam je ponudil občutje večplastnosti tega kozmopolitskega mesta in povabilo, da London še kdaj obiščemo in raziskujemo njegove neštete kotičke.                                                                       

Nosilki projekta: Marjeta Uršič in Alenka Rainer

SREDNJEVEŠKI GRADOVI MED SANJAMI IN RESNIČNOSTJO

(Avstrija in Italija, 11. in 12. junij 2019)

Projektni teden smo po pripravah na šoli začeli s sobotno ekskurzijo na Koroško (8. junija), ki je bila posebna že s tem, da so prevoz zagotovili vodja projekta in starši s petimi osebnimi avtomobili. Skupaj smo si ogledali grad Visoko Ostrovico in raziskovali zgodovinske znamenitosti na Gosposvetskem polju. Tri dni pozneje pa smo si na dvodnevni ekskurziji najprej ogledali grad Werfen in demonstracijo srednjeveškega lova z ujedami, potem pa spremljali gradove ob reki Inn do Innsbrucka. Zadnji dan so bili naš cilj gradovi v severnoitalijanski Pustriški dolini ter gradovi ob reki Dravi od izvira do (Spodnjega) Dravograda.

ČUDOVITI SVET KRISTALOV

11. in 12. junij 2019

Po opravljenih obveznostih na šoli smo se po isti poti odpravili udeleženci dveh projektnih tednov. Zapeljali smo se po treh deželah sosednje Avstrije – Koroški, Salzburški in Tirolski – in ves čas opazovali čudovite gradove ob poti.
V Werfnu je ena skupina obiskala največjo ledeno jamo na svetu Eisriesenwelt, druga pa si je ogledala grad in predstavo s pticami ujedami.
V Terfensu smo vstopili v narobe obrnjeno hišo, ki je s tlemi na stropu in poševno streho na tleh prelisičila naše možgane.
Nastanili smo se v Innsbrucku, si ogledali mestno jedro in se seveda sprehodili do znamenitih skakalnic Bergisel.
V bližnjem Wattensu smo vstopili v čudoviti svet kristalov Swarovski.
Na koncu smo poiskali še izvir reke Drave v italijanskem Toblachu, nato pa opazovali, kako je iz majhnega potočka hitro nastala mogočna reka, ki nas je naposled pripeljala domov.

Nosilci projektnih tednov:
Erna Podjavoršek, Andreja Šeliga Reberčnik, Stina Vošner

BAVARSKA

(od 10. 6. 2019 do 12. 6. 2019)

10. 6. 2019 smo se dijaki 2. in 3. letnikov Gimnazije Slovenj Gradec in profesorji odpravili na potep po Bavarski. Pot nas je vodila preko sosednje Avstrije, mimo Salzburga na Bavarsko. Že po poti smo si ogledovali čudovita jezera in dvorce bavarskega kralja Ludvika II, sprehajali smo se po lepo urejenem parku in se veselili vseh dogodivščin, ki so bile še pred nami. Po ogledu vseh teh lepot smo pot nadaljevali do bavarske prestolnice Münchna. V Münchnu smo doživeli pravi utrip Bavarske, spoznali njegove znamenitosti, lepote, ljudi, kulturo ter poizkusili tudi bavarske specialitete v tradicionalni bavarski restavraciji. V teh treh dneh so dijaki lahko uporabili tudi svoje znanje nemškega jezika, kar je bil za nekatere velik izziv. Zelo zanimiv je bil ogled Tehniškega muzeja in skrivnostnega Bavaria filma, kjer smo se dijaki in tudi profesorji lahko preizkusili kot bodoči filmski igralci ali napovedovalci vremena v nemškem jeziku. Bilo je zelo zabavno, poučno in tudi smeha ni manjkalo. Projektni teden smo zaključili z obiskom gradu Neuschwanstein, ki velja za enega najbolj pravljičnih gradov bavarskega kralja Ludvika II.

Nataša Špegelj, prof.

ŽAVBE

Spoznali smo razvoj zdravilstva in kozmetike skozi zgodovino ter se seznanili  z nabiranjem, sušenjem in uporabo zelišč, tako v domačem zdravilstvu kot kozmetični industriji. Naučili smo se veliko novega o kozmetičnih izdelkih in pravilni negi kože. V šolskem laboratoriju pa smo izdelovali svoje lastne »žavbe«. Iz naravnih sestavin smo naredili celo paleto izdelkov, od kopalnih soli in bombic do takšnih, ki negujejo ustno votlino in razvajajo kožo. Ti popoldnevi so bili res zabavni in dokazujejo, da lahko kemija tudi diši.

Nosilka projektnega tedna: Andreja Šeliga Reberčnik

PROJEKTNI TEDNI V ŠOLSKEM LETU 2017/2018

PROVANSA (Francija, 9.–12. junij 2018)

IME ROŽE – naravoslovni del (Toskana) (Italija, 10.–13. junij 2018)

IME ROŽE – družboslovni del (Toskana) (Italija, 12.–15. junij 2018)

ŽENEVA IN CERN (Švica, 11.–13. junij 2018)

POHODNIŠKE POTI MED URŠLJO GORO IN POHORJEM (11.–15. junij 2018)

Ime rože (10.–13. junij 2018)

V ne ravno zgodnjih jutranjih urah se je skupina dijakov 2. letnikov Gimnazije Slovenj Gradec odpravila iz še zaspanega Slovenj Gradca proti daljnim Firencam. V okviru projektnega tedna Ime rože smo si nameravali ogledati kulturno-zgodovinske znamenitosti in naravo Toskane.
Dokaj hitro smo prevozili našo malo Slovenijo in se za Sežano že znašli v sosednji Italiji. Zdrveli smo mimo Trsta in Tržiča v Furlansko nižino. Po dolgočasni Padski nižini so za nami ostajala znamenita italijanska mesta: Benetke, Padova, Ferrara in Bologna. Po prehodu preko Apeninov smo v popoldanskih urah  vstopili v Toskano in se mimo Firenc pripeljali do naše nastanitve sredi toskanskih gričev – Borgo della Meliana. Vile, ki bo v naslednjih dneh naš novi dom.
Dolgega časa ne bo. Čas bo za sprehode med vinogradi vrh gričev, kopanje v bazenu, kuhanje večerje in opazovanje nočnih metuljev, ki naletavajo na stenske luči.
Naslednji dan nas je pričakala čudovita Siena s svojim enkratnim trgom Piazza del Campo, na katerem še dandanes mladeniči iz 10 mestnih četrti v slovitem Pelio, v srednjeveški maniri na konjih brez sedel, poskušajo doseči zmago zase in svojo četrt. In pa mogočna katedrala Duomo di Siena, ki jo krasi fasada v črno-beli barvi.
Čas po kosilu je bil namenjen obisku malega srednjeveškega mesta San Giminignana, na vrhu enega od mnogih toskanskih gričev nekje med Sieno in Firencami. Mestece slovi zaradi svojih ozkih ulic in visokih stolpov, ki jih je bilo v preteklosti 72, danes pa jih stoji le še 14. V mestu je tudi nekaj muzejev mučilnih naprav. Enega smo si tudi ogledali. Človeška domišljija in okrutnost pač ne pozna meja!
Zadnji dan je bil rezerviran za prestolnico Firence. Za boljšo orientacijo smo si mesto najprej ogledali od zgoraj, z razgledišča Piazzale Michelangelo. In res je veličasten pogled na morje rdečih opečnatih streh, iz katerih štrlijo zvoniki in kupole florentinskih cerkva. Na daljšem sprehodu od Palače Pitti preko kamnitega Mostu zlatarjev (Ponte Vechio) čez reko Arno, po Piazzale degli Uffizi, smo prispeli do mestne hiše na Piazza della Signoria, pri tem pa uživali v mestnem vrvežu polnem turistov in domačinov ter občudovali orjaške kipe Davida, Herkula, Perzeja –  dela renesančnih mojstrov. Le kakšnih pet minut stran nas je pričakala še ena znamenitost Firenc, katedrala z znamenito Brunelescijevo kupolo.
Preostanek dneva smo preživeli v samostojnem raziskovanju uličic v okolici in kupovanju spominkov.  Večer v Villi je bil namenjen pakiranju, razvedrilu ob in v bazenu in obnavljanju vtisov iz preteklih dni. Marsikdo med nami si je obljubil, da se bo v deželo med Apenini in Tirenskim morjem, v kateri se je rodila renesansa, še kdaj vrnil.

Ime rože (12.–15. junij 2018)

Quanto sei bella Italia!

1. dan: Vožnja mimo Benetk, Padove; Bologne do Toskane.

Nastanitev v eni od vil v Gambassi Terme. Nastanitev.

2. dan: Vožnja do Siene, ogled katedrale, Piaza del Campo s stolpom Mangia, Fonte Gaia in Palazzo Pubblico.

Ogled idiličnega San Gimignana, posebej muzeja sredjeveških mučilnih naprav.

3. dan: Ogled toskanske prestolnice Firence. Vzpon na Piazzale Michelangelo, cerkev Santa Croce, kjer so pokopani Michelangelo, Galileo, Machiavelli …

Piazza del Duomo s katedralo Santa Maria del Fiore, krstilnica, Giottov zvonik, Piazza Signoria, Ponte Vecchio, Dantejeva hiša, ogled Galilejevega muzeja, samostana San Marco s knjižnico in botanični vrt.

4. dan: Počasi se bo treba posloviti. Vožnja domov.

IZVAJALKI PROJEKTA: Irena Geč Mravljak, Vanda Bertoncelj

Barve Provanse (8. 6. 2018–12. 6. 2018)

8. junija smo se podali v po sivki dišečo pokrajino Provanso. Naš prvi cilj je bilo srednjeveško mesto Grasse, kjer smo si ogledali eno najbolj znanih parfumerij Fragonard. Pot smo nadaljevali do Arlesa, mesta, ki ga je zelo zaznamoval že čas starega Rima. Ogledali smo si amfiteater, mestno hišo, stari rimski forum, areno in prisrčne ozke ulice srednjeveškega mesta. Začutili smo, zakaj je mesto navdušilo številne umetnike, med njimi tudi slikarja Van Gogha, ki je upodobil znameniti Cafe la Nuit na eni svojih najbolj znanih slik.

Naslednji dan nam je zastajal dih ob pogledu na slikovito vasico Gordes, ki je postavljena na hribu, od koder je možno občudovati panoramo prelepe provansalske pokrajine. Pot nas je vodila naprej, mimo še ne povsem prebujenih sivkinih polj do samostana Abbaye Notre-Dame de Senanque in  do enega najslikovitejših krajev Provanse – Rousillona.

Med potjo smo se podali v polje dišeče sivke in naredili čudovite spominske posnetke. S temi smo nadaljevali v nacionalnem parku v bližini Rousillona, ki leži na klifu rdečkaste barve, prav take rdeče in oker barve pa so tudi  krajevne hiše in ulice.  Sprehodili smo se po rdečem in rumenem pesku ter občudovali peščene skalne stene, ki se v različnih barvah in oblikah vzpenjajo na vsakem koraku.

Naše potepanje se je nadaljevalo s postankom v Arlesu in potem do ciganske prestolnice Saintes-Maries-de-la-Mer, mimo nacionalnega parka Camargue, kjer gnezdijo rožnati flamingi in se pasejo elegantni beli konji. V obmorskem mestu smo si med drugim ogledali tudi oltar črne Marije, ki jo častijo Romi, uživali na peščenih plažah in v topli morski vodi.

Na poti domov smo si na Azurni obali ogledali še slavno mesto filmskih festivalov Cannes, s potepom po mestu smo zaključili naš barviti provansalski projektni teden.

Nosilki: Alenka Rainer, Marjeta Uršič

POHODNIŠKE POTI MED URŠLJO GORO IN POHORJE

11. do 15. junij 2018

Dijaki so v petih dneh spoznali naravne, kulturne, etnološke in zgodovinske znamenitosti tega območja. Pogovori z domačini pa so jim odkrili še kakšno manj znano, nikjer zapisano posebnost.

Iz Mislinje smo čez Borovje šli v Tiho dolino in do Doliškega jezera, iz Raven na Koroškem na Prežihovino in v Pekel, po gozdni učni poti Tičnica do sv. Jurija, v Šmartno in na Homec, na Rahtel in v Škratkovo deželo, za zaključek pa še k izviru Mislinje in na Lovrenška jezera. Na Rogli smo naredili povzetek naših celotedenskih pohodov.

CERN ŠVICA
11. do 13. junija. 2018

Ob koncu šolskega leta, v mesecu juniju, smo se dijaki prvih in drugih letnikov ter nekaj dijakov tretjih letnikov naše gimnazije udeležili tridnevnega projekta, CERN Švica. Na projekt smo se pripravljali v šoli, srečevali smo se po ponedeljkih popoldne, kjer smo dijaki v desetminutnih prezentacijah predstavili različna področja življenja in dela v CERN-u in v celotni Švici. Prezentacije so zajemale veliko področij, kot so ureditev Švice, gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, bančništvo, šport, kultura, umetnost, kulinarika ipd. Dve predavanji o CERN-u in o geografski legi ter zgodovini in nevtralnosti Švice sta za nas izvedla profesorja Danijel Tancer in Zvone Meža.

Na pot v to prečudovito državo smo se odpravili 11. junija. Naša skupina je štela 30 dijakov in štiri spremljevalce. Potovanje je bilo dobro pripravljeno in organizirano, predvsem pa smo se na tem projektnem tednu dijaki med sabo bolje spoznali, se veliko družili in se tudi veliko naučili.
Naša avantura se je začela nekaj minut čez polnoč v Slovenj Gradcu. Z udobnim avtobusom smo se podali na dolgo pot, ki nam je ob jutranjem svitu pričarala čudovit pogled na raznolike pokrajine Italije in Francije in nato končno tudi Švice, naše ciljne dežele.
Najprej smo prispeli v CERN, kjer se nahaja Evropska organizacija za jedrske raziskave, središče evropske in svetovne znanosti. CERN, ki je največji laboratorij za fiziko delcev in rojstni kraj svetovnega spleta, je bil pravi raj za vse naše fizikalne navdušence. Neverjetni grafični prikaz velikega hadronskega trkalnika, eksperimentalnih prostorov in fizikalnih teorij so prebudili zanimanje nas vseh, tudi redkih tistih med nami, ki jim doslej znanost ni bila tako zelo blizu.
Ob izteku prvega dne smo se polni znanstvenih vtisov odpravili proti manjšemu mestu Nyonu, kjer smo se nastanili v prijetnem hostlu.
Naslednje jutro smo po ponovnem obisku CERN-a, kjer smo si ogledali še nekaj razstav, našo pot nadaljevali proti Ženevi. V Ženevi, ki leži ob čudovitem Ženevskem jezeru, smo prebili večji del dneva. Ogledali smo si največji vodnjak na svetu, spomenik posvečen Jeanu Calvinu, znamenite stavbe, med njimi palačo OZN, ki je res veličastna, in druge. Vzeli smo si tudi nekaj prostega časa in raziskovali druge predele tega lepega mesta. Pot smo nadaljevali do Lausanne, kjer smo si ogledali katedralo in stavbo Športnega razsodišča. Iz Lausanne smo se odpeljali do Veveyja, manjšega mesteca, kjer je Nestle zgradil svojo prvo tovarno. V Veveyju je živel tudi znan komik nemega filma Charlie Chaplin. Ob njegovem kipu smo se veliko fotografirali. Obiskali smo tudi monden Monterux, kjer se odvija veliko glasbenih festivalov. Med drugim smo v Montreuxu videli kip Freddieja Mercuryja, ki so ga postavili v čast temu velikemu pevcu. Dan smo ponovno zaključili v našem hostlu v Nyonu, kjer smo se nato dolgo v noč družili, si izmenjavali vtise in prijetno kramljali.
Zadnji dan našega projektnega tedna smo se poslovili od Nyona, se vkrcali na avtobus in se odpeljali proti domu. Na poti smo si ogledali še francosko mesto Chamonix in italijansko mesto Aosta.
Projektni teden je bil nadvse zanimiv in spontan. Pridobili smo veliko novih izkušenj s področja fizikalne znanosti, geografije, zgodovine, arhitekture, umetnosti in še mnogo drugih. Največjo vrednost projekta pa vidim v tem, da nas je projekt povezal in da smo si skupaj ustvarili spomine, ki še dolgo ne bodo zbledeli.

Kaja Ramšak

PROJEKTNI TEDNI V ŠOLSKEM LETU 2016/2017

LONDON, BABY (Velika Britanija, 5.–8. maj 2017)

SKRIVNOSTNE ŠIFRE (12.–16. junij 2017)

POHODNIŠKE POTI MED URŠLJO GORO IN POHORJEM (12.–16. junij 2017)

RIM IN POMPEJI (Italija, 12.–16. junij 2017)

IME ROŽE (Italija, 12.–15. junij 2017)

MED PEKLOM IN RAJEM (Italija, 13.–15. junij 2017)

RIM, POMPEJI

12. do 14. junij 2017

Pravijo, da vse poti vodijo v Rim, in tako je na projektni teden v Rim in Pompeje vodila tudi pot obsežne skupine vedoželjnih gimnazijcev. V ponedeljek, 12. 6. 2017, smo se odpravili na več kot 800 kilometrov dolgo pot proti italijanski pokrajini Lacij, v kateri leži glavno mesto Italije in naš cilj – Rim.
Prvi dan smo obiskali papeško žepno državo Vatikan in si ogledali baročni Rim. V Vatikanu nas je pot vodila po nepredstavljivo veliki baziliki svetega Petra, polni krasnih kipov in fresk. Po krajšem sprehodu po Trgu svetega Petra in ogledu znamenitih Berninijevih kipov smo si ogledali še obsežne zbirke vatikanskih muzejev in videli nekaj najznamenitejših likovnih del. Sledil je ogled baročnega Rima, od Piazze Navone, Fontane di Trevi in Španskih stopnic. Ogledali smo si tudi Panteon z znamenitim Raffaelovim grobom in kupolo, ki sicer ni bil postavljen v baroku, je pa ena glavnih znamenitosti Rima.
Naslednji dan nas je pot vodila po poteh starih Rimljanov, ogledali smo si eno najbolj obiskanih in veličastnih znamenitosti Italije, Flavijski amfiteater oziroma Kolosej. Ta stoji v bližini glavnega rimskega trga Foruma Romanuma, ki smo si ga ogledali z enega od sedmih rimskih gričev. Poleg antičnega Rima smo si ogledali tudi mogočen spomenik zedinjeni Italiji. Sledila je krajša (v primerjavi s celotno potjo) vožnja do tretjega največjega mesta v Italiji – Neaplja, ter sprehod po tipičnih neapeljskih ulicah, po katerih se je vil vonj po neapeljski specialiteti – pici.
Naš tretji, zadnji dan je zaznamoval kratek, a naporen vzpon na vulkan Vezuv in ogled mesta Pompeji, ki ga je izbruh vulkana leta 79 zasul z več kot desetimi metri vulkanskega pepela. V Pompejih smo si ogledali prvi amfiteater, značilne hiše in vile, bordel in mavčne odlitke prebivalcev Pompejev, ki so nam verjetno najbolj ostali v spominu zaradi neverjetne ohranjenosti.
Z razgledom z Vezuva, ki sega, kamor ti seže pogled, in še dlje, smo tako zaključili naporen, a vendarle čudovit projektni teden. Smo pa razširili svoja obzorja tudi miselno – skupina gimnazijcev je bogatejša za nepredstavljivo količino znanja in še eno čudovito gimnazijsko doživetje.

SKRIVNOSTNE ŠIFRE
12. do 15. junij 2017

Področje šifriranja se razvija že tisočletja in vpliva na potek zgodovine, verjetno pa je danes, ko je možno prisluškovati in marsikaj prestreči, pomembnejše kot kdajkoli prej.
V projektnem tednu smo se ukvarjali z različnimi šiframi, ki so jih uporabljali skozi zgodovino. Začeli smo z najpreprostejšimi, potem pa sledili večnemu boju med šifrerji na eni in dekripterji na drugi strani. Seznanili smo se tudi z Morsejevim kodom in svetom radioamaterstva. Končali smo z zloglasnim nemškim šifrirnim strojem iz časa druge svetovne vojne Enigmo. Ste vedeli, da je omogočala toliko nastavitev, da bi kriptoanalitik, ki bi vsako minuto preizkusil eno nastavitev, potreboval več kot 20 milijard let, da bi preizkusil vse? To je več kot starost vesolja …

MILANO IN BOROMEJSKI OTOKI
MED PEKLOM IN RAJEM
13. do 15. junij 2017

13. junija smo se ob zgodnji jutranji uri z avtobusom odpravili na dolgo pričakovan potep po Italiji. Naš prvi postanek je bila Verona in ogledali smo si staro mesto z areno, kjer še danes prirejajo razne kulturne dogodke. Najbolj zanimiv se nam je zdel ogled Julijinega balkona, kjer sta se sestajala z Romeom.
Nato je sledila vožnja do Gardskega jezera, kjer smo si privoščili osvežujoče kopanje po napornem in vročem dnevu. V večernih urah smo prispeli v hotel v predmestju Milana. Tam smo odpakirali, se odpravili k večerji in nato k zasluženem počitku. Zjutraj smo se po zajtrku odpravili na ogled tovarne Alfa Romeo, kjer so najbolj uživali fantje. Na ogled so bili tako zgodovinski kot najnovejši modeli znamke Alfa Romeo. Najbolj se nam je vtisnil v spomin 4D-ogled vožnje z dirkalnim avtom. Sledila je pot do Milana, kjer smo se sprehodili čez renesančne ulice mimo katedrale Santa Maria Nasciente, ki s svojo veličastno podobo prevzame vsakogar. Nato smo se odpravili po ulici Monte Napoleon, na kateri smo si lahko samo napasli oči v izložbah trgovin največjih modnih oblikovalcev (Armani, Prada, Versace …), saj nam starši niso dali dovolj žepnine, da bi sploh vstopili vanje. Pot nas je vodila mimo največje operne hiše Teatro della Scalla, kjer že od leta 1778 gostujejo največji operni solisti. Vsi izmučeni in lačni smo komaj čakali na nekaj prostega časa, da smo lahko zavili v našo najljubšo restavracijo – McDonald’s! Zadovoljni in siti smo kljub zelo vročemu vremenu zbrali svoje moči za kratek ogled Castelle Sforce in vožnjo proti nogometnemu stadionu San Siro (spet dodatno veselje za fante). Tukaj domujeta kluba AC Milan in Inter. Po ogledu muzeja smo vstopili tudi v garderobe nogometašev in posedeli na tribunah stadiona.
Sledila je vrnitev v hotel, kjer smo se po večerji družili do poznih ur, saj niti profesorici nista imeli dovolj moči, da bi nas zgodaj spravili v postelje.
V četrtek zjutraj smo spakirali in se še vsi zaspani odpravili na pot proti Boromejskim otokom. Tam smo se z ladjico popeljali po jezeru Maggiore. Obiskali smo tri otoke. Vrnili smo se na kopno in na avtobus. Polni novih doživetij in izkušenj smo se odpeljali nazaj proti domu, kamor smo prispeli v poznih nočnih urah.

TOSKANA

12. 6. 2017

Šest trideset zjutraj. Toskana. Že par tednov prej smo razpravljali ob tem. Še popoldne smo hodili na sestanke. Saj so bili solidni, vendar bi se raje basala s prigirzki in se nervozno učila. Ampak dobro, bolje poslušati nekaj profesorjev kot gledati poučni dokumentarec in spisati esej na omenjeno temo.
Veliko smo se prav o tem pogovarjali med odmori, ko smo sedeli na mizah, kdo bo kaj kuhal, kakšen okus sokov bomo nesli zraven in še več smo se zmenili med urami. In zdaj smo končno sedeli na avtobusu ob 7.30 zjutraj, pripravljeni, da ležerno preživimo vožnjo v avtobusu. In smo jo. Premetavali smo se iz ene manj udobne pozicije v drugo in na sedežih sedeli drugače, kot so si izumitelji avtobusa najbrž želeli. Vendar smo stari šestnajst in gremo na počitnice s tridesetimi sebi enakimi in se to lahko spregleda. Vse je šlo precej neproduktivno, dokler nas ni naš vodič razsvetlil s svojo prvo dozo izjemnih informacij.
Tako smo se šele proti večeru ustavili na hribčku sredi toskanskih zlatih polj pšenice, razpakirali in olajšani vzdihovali nad sobami, nad razgledom, nad tem, kako vroče je bilo, nad bazenom – skratka vsem. Zlata svetloba je dodala svoj čarobni ton in slej ko prej se je večer prelil v razrajano noč, polno spominov.
Naslednji dan smo vstali eni prej kot drugi, za vse je bilo skupno, da smo se ob pol devetih zbrali na avtobusu. Skozi pokrajino smo se peljali do prelepega srednjeveškega mesteca San Gimignano, tako imenovani srednjeveški Manhattan. Vzdevek si je prislužil zaradi vseh svojih stolpov, ki, kakor smo navajeni iz zgodovine, niso imeli strateške vloge, pač pa so služili za razkazovanje bogastva tamkajšnjih družin. Z njih so se tudi obmetavali, v primeru, da so si skočili v lase. Ogledali smo si tudi muzej mučilnih naprav, na srečo pred malico, ker te je ob pogledu na vse srednjeveške priprave, ki jih je tako zelo dobro razvila inkvizicija, stisnilo v želodcu.
Z manj na bolj prijetno smo šli v nekaj prostih minutah, ki so nam ponudile priložnost, da okusimo “najboljši” sladoled na svetu. Naj pojasnim navednice. Na istem trgu sta kar dve prodajalni takšnega sladoleda in po nasmehih kupcev sodeč si ga lahko pravično delita.
Pot smo nadaljevali v nekoliko večjo poletno in z zgodovino založeno Sieno. Od prelepih zebrastih cerkva in samostanov do glavnih trgov, kjer imajo domačini vsako leto konjske dirke, pa do kipov in arhitekture je Siena prelepo zasijala v naših očeh. Dan smo končali še s skokom v bazen in dolgimi pogovori pred apartmaji, dokler se niso jeziki dovolj utrudili, da so še najbolj jezični zaspali.
Zadnji dan so bile na vrsti Firence. Zloglasne Firence. Rojstno mesto renesanse. Rojstno mesto novega sveta, ki je cenilo lepoto, misli, mesto, kjer so stari Grki spet priplavali na površje, mesto, kjer so ustvarjali najboljši mojstri, ki so kdajkoli živeli, možje, o katerih se učimo v učbenikih, so hodili po teh ulicah in gledali iste palače kot mi danes. A preden smo lahko osvojili firenške ulice, smo morali Firence videti. Z razgledne točke smo opazovali morje rdeče opekastih hiš, kjer so kakor vsiljivci iz njih štrlele katedrale, cerkve, krstilnice, mostovi čez reko Arno in daleč od nas še nekaj hribov, ki so mesto omejevali. V mestu smo prepešačili mnogo ulic, saj Firence niso bile postavljene v času, ko bi ljudi skrbeli, kako bodo avtobusi turistov prišli naravnost v muzej, kar nam je dalo čudovito priložnost, da mesto pobližje spoznamo. Stotine kavarn, pa trgovinic s spominki, ena hiša lepša in boljša od druge.
Gotovo je v tekmovanju za največjo hišo zmagala družina Medici, ki je od svojih rivalov, družine Pitti, ki so se med gradnjo denarno zelo izčrpali, odkupila hišo in jo razširila. Danes je v njej eden izmed večjih muzejev v Firencah. Prehodili smo most Ponte Vecchio, most, na katerem so zrasle draguljarne in zlatarne, in zaključili v muzeju Gallilea. Navdušila nas je briljanca misli vseh velikih pomorščakov, katerih instrumenti so bili tam razstavljeni. V prostem času smo se še sami razhodili po ulicah slovečega mesta, nato pa odšli domov, kjer smo preživeli zadnji večer. Naslednji dan smo odšli domov.

LONDON, BABY
junij 2017

V okviru projektnega tedna London, baby smo slovenjgraški gimnazijci prvi vikend v maju odpotovali čez Alpe in bivše frankovske dežele v največje mesto v Evropi, prestolnico Velike Britanije – London.
Ko smo tik pred odhodom iz Slovenj Gradca izvedeli, da odhajamo brez naše drage profesorice Herkovič, so vse želje po dobrem gin-toniku zbledele, vendar nas to ni preveč potrlo, saj smo še vedno ostali v družbi vrhunskih spremljevalk: profesoric Alenke Rainer, Marjete “.” Uršič ter profesorice/vodičke Nine Rainer Klančnik. Odpravili smo se na pot do Brnika, kjer so nas na letališču precej površno pregledali in nas po kratki igri enke hitro vkrcali na letalo. Po slabih dveh urah vožnje in nekaj turbulencah smo relativno varno pristali na letališču Stansted. Kar nekaj časa po pristanku smo stali na vetru, čakajoč na avtobus, nato pa smo izvedeli, da je bil vseskozi pred našimi zmrznjenimi nosovi. Z avtobusom smo se odpeljali do našega hostla v centru Londona, sicer po napačni poti, vendar važno je, da smo varno prispeli. Tam smo se nastanili in zelo kmalu, utrujeni od poti, popadali v postelje.
Posijalo je sonce in začel se je naš dan v Londonu. Prva znamenitost, ki smo jo doživeli, je bil obilen angleški zajtrk, ki nas je napojil z energijo za cel dan. Sledilo je prvo izmed mnogih srečanj s podzemnimi hodniki angleške tube, kjer bi se brez naše pastirice Nine zagotovo porazgubili kot ovčke. Popeljala nas je do rojstnega kraja pevke Amy Winehouse, do četrti Camden. Tam smo si prosti ogledovali raznorazne trgovinice, lokale in na tržnici nakupili kar nekaj zanimivih reči (od prstana, fidget spinnerja, posterjev, ki niso šli v kovček, do čarovniškega plašča) ter se najedli odlične hrane. Nato smo znova s tubo odšli do London Eye ob reki Temzi, a zaradi prevelikega obiska turistov smo morali načrtovani ogled preložiti. Namesto tega smo doživeli avanturo “londonskih ječ”, kjer smo na STRAŠNO zabaven način izvedeli nekaj dejstev o zgodovini Londona. V slogu Beatlov smo bosi (ker smo mislili, da bomo BOSS-i) zapozirali na znameniti zebri na Abbey Roadu. Odpravili smo se na Leicester Square, kjer smo imeli dovolj prostega časa, da smo malo povečerjali, in nato s kratkim sprehodom po Sohu dobili občutek o tem, kako približno poteka nočno življenje v Londonu. Med sprehodom smo naleteli na mladega voznika mercedesa, ki nam je v avtu zaplesal in nas zabaval. Obšli smo tudi nekaj popularnih zabaviščnih klubov, v katere pa nas profesorice žal niso spustile. Tako smo se odvlekli do našega bivališča ter zaključili drugi dan naše ekskurzije.
Tudi tretjega dne smo imeli srečo z vremenom – beri, ni deževalo. Sprehodili smo se mimo Westminsterske palače in Big Bena do Buckinghamske palače, kjer nas je čakal zmenek s kraljico, ki pa nas je, kot 99 % punc do sedaj, pustila na cedilu in ni prišla.
Ogledali smo si menjavo straže in se še posebej navdušili nad vevericami in drugimi živalmi v parku ob palači. Sledila je preložena vožnja z “londonskim očesom”. Razgled nad mestom s ptičje perspektive nas je navdušil in videli smo, zakaj je to tako zelo priljubljena turistična atrakcija. Zopet smo počivali na Leicester Square, kjer smo se okrepčali ter si ogledali bližnje stavbe. Navdušila nas je ogromna, štirinadstropna prodajalna bombonov M&M (in to ne tistih, ki repajo). Tam smo se posladkali s pretirano dragimi sladkarijami, za zaključek dneva pa nas je kot češnja na torti čakala gledališka predstava, ki je bila pravzaprav glavni cilj našega obiska. Pot do Globe Theatre nas je vodila preko Millenium Bridge, kjer smo zajeli skupinsko sliko s katedralo sv. Pavla v ozadju.
Ogledali smo si modernizirano predstavo Shakespearovega Romea in Julije, ki je poleg klasičnega dialoga odsevala še prvine moderne glasbe, zanimivih kostumov in plesa postavnih plesalk ter plesalcev. Pokriti z odejami smo se prepustili romantični tragediji in po treh urah grizenja nohtov so (spoiler alert!) vsi umrli. Bilo nam je všeč.
Izmučeni od (zopet) napornega, a užitkov polnega dne smo po prihodu v hostel brž zaspali.
Zadnji dan smo zgodaj spakirali kovčke in se po zajtrku peš odpravili do znamenitega dvižnega mostu Tower Bridge, si bežno ogledali Tower of London, spili kavo in se odpravili nazaj v hostel, pobrali svoje kovčke in počakali na avtobus, ki nas je odpeljal na letališče Gatwick. Po tokrat temeljitem pregledu nas je letalo odneslo nazaj v našo preljubo kokoš. Pojoči smo se z avtobusom vrnili v domače kraje in tako uspešno zaključili naš trip.
Če narediva kratko evalvacijo projekta, bi izpostavila predvsem skrbno izbrane oglede, ki so bili razdeljeni na dva dneva:
prvi dan smo z vsemi zgoraj naštetimi ogledi poimenovali London mladih, drugi dan pa smo angleško prestolnico spoznali v klasični luči. London je največje mesto, v katerega sva kadarkoli potovala. Zelo naju je navdušil z vsemi svojimi arhitekturnimi presežki in lepoto, edina stvar, ki naju je osebno odvračala, je bila prenatrpanost z ljudmi in turisti. A to je pač realnost velikih mest.
V imenu vseh udeležencev bi se rada zahvalila vsem organizatoricam za izvrsten projektni teden, ki bi si ga že zdaj želeli ponoviti. Zagotovo bi bil (spet) prava bomba.

POHODNIŠKE POTI MED URŠLJO GORO IN POHORJEM (12.–16. junij 2017)

Letos smo pohajali po Pohorju, hribih pod Uršljo in tudi v Mislinjski dolini. Tako smo se iz Slovenj Gradca podali na Kremžarco, skočili še na Partizanko in se po stari cesti mimo Pavčkovih bolnic in Legna vrnili v Slovenj Gradec. Preživeli smo lep sončen dan v pohorskih gozdovih, spoznavali lokalne znamenitosti in se zabavali.

Da bi dijaki spoznali kaj novega, smo se naslednjič iz Starega trga podali proti zahodu. Pot nas je vodila na Grajsko vas in proti cerkvi sv. Roka. Po postanku in ogledu Meškovega muzeja smo nadaljevali do Poštarskega doma in naprej na Vernarco, kjer smo si privoščili počitek in zasluženo malico. Okrepčani smo se spustili mimo koče LD Podgorje spustili v Suhi dol in se v Podgorju razšli.

Zadnji podvig smo načrtovali po Mislinjski dolini z ogledom lokalnih znamenitosti. Zaradi dolžine poti smo se odločili, da bomo tokrat pot opravili s kolesi. Izpred gimnazije smo se odpeljali proti Mislinji. Vozili smo po lokalnih cestah, tako da smo si lahko ogledali Herčevo žago in mlin in izjemno redkost v svetovnem merilu – Maroškov kozolec v obliki križa. Po postanku in malici v Mislinji smo nadaljevali po trasi železniške proge do Doliča, kjer smo zavili proti Završam. Po vzponu nas je pričakal krasen razgled po okoliških hribih in proti Slovenj Gradcu. Spust v dolino proti Šmiklavžu in pedaliranje do potke, ki vodi na grad Vodriž. Pot pod noge in vzpon do ruševin, kjer smo podebatirali o zgodovinskih dejstvih in si oddahnili. Skozi Podgorje smo se utrujeni in zadovoljni vrnili v Slovenj Gradec.

V nekaj lepih dneh smo spoznavali okolico Slovenj Gradca in lokalne znamenitosti, se pri tem kaj novega naučili in uživali v druženju.

PROJEKTNI TEDNI V ŠOLSKEM LETU 2015/2016

BARVE ISTRE (Hrvaška, 14.–16. junij 2016)

IME ROŽE (Italija, 13.–16. junij 2016)

PO IMPERIALNIH GRADOVIH DUNAJA IN BRATISLAVE (Avstrija in Slovaška, 14.–15. junij 2016)

ISTRA
junij 2016

V letošnjem letu je bil cilj našega projektnega tedna spoznavanje zgodovinskih znamenitosti in naravnih lepot Istre.

Obiskali smo Grožnjan, mesto v zaledju Istre, ki je bilo zaradi zanimive naravne lege poseljeno že v času Ilirov in Keltov, danes je zanimivo kulturno središče. V Puli smo obiskali lepo ohranjen amfiteater, ki je danes znan po filmskem festivalu. Sprehodili smo se še do slavoloka in do rimskega foruma.

Nacionalni park Brioni nas je očaral s številnimi naravnimi lepotami, ki smo jih odkrivali z ladjo, turističnim vlakom in tudi s sprehodom po parku. Zanimiva pa je tudi zgodovinska vloga otokov iz polpretekle zgodovine.

Naš zadnji postanek je bil Poreč – mesto s tipično srednjeveško arhitekturo in čudovito Evfrazijevo baziliko.

Ob vseh teh znamenitostih pa je bilo še dovolj časa za druženje, kopanje, odbojko, skratka, bilo je super.

ŽAVBE

Spoznali smo zgodovino zdravilstva in kozmetike, uporabo zdravilnih zelišč v farmacevtski in kozmetični industriji ter delovanje bolnišnične lekarne, v šolskem laboratoriju pa iz naravnih sestavin izdelali celo paleto žavb. Na ekskurziji smo se sladkali pri čebelarju in v čokoladnici ter razvajali v kozmetični hiši Afrodita. Obiskali smo tudi agrokemijski laboratorij in vrt zdravilnih zelišč na Inšitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu ter samostansko lekarno v Olimju.